APDEJT.si

Več nemških medijev je ponovilo, da usoda Evrope leži na pogajalski mizi glede Ukrajine, medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik pri reševanju konflikta. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na evropsko politiko.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

ZDA in Ukrajina naj bi se dogovorili o ključnih točkah mirovnega načrta, pri čemer naj bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še novembra obiskal Washington. Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost, Rustem Umjerov, je na Facebooku zapisal, da so delegacije dosegle dogovor o najpomembnejših določbah sporazuma, izpogajanega v Ženevi. Moskva ob tem vztraja, da je za pogovore o varnostni arhitekturi nujna vključitev evropskih držav.

Izrael je preprečil vstop v Gazo mobilni kliniki, ki je bila preurejena iz papežmobila, ki ga je papež Frančišek uporabljal med obiskom Palestine leta 2014. Vozilo, ki je prispelo v Betlehem, je namenjeno zdravstveni oskrbi bolnikov na vojnem območju, vendar še čaka na dovoljenje za vstop v Gazo.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je sestal s kitajskim namestnikom ministra za javno varnost Šujem Datongom, s katerim sta razpravljala o uspešnem sodelovanju pri boju proti organiziranemu kriminalu in o nadaljnjih korakih za zatiranje kriminalnih aktivnosti. Dačić je poudaril, da je sodelovanje s Kitajsko v okviru Interpola izjemno dobro in strateško pomembno.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sprejel poročilo državnega sekretarja Sveta za varnost Aleksandra Volfoviča, ki je poročal o aktualnih varnostnih vprašanjih.

Grška policija je na Kreti razkrila kliniko, ki je delovala kot "tovarna za dojenčke". Pri postopkih so bile uporabljene tudi ženske iz Bolgarije, poroča BNR. Klinika je oskrbovala brezdetne družine.

Načelnik generalštaba češke vojske, Karel Řehka, je na vojaškem zboru poudaril, da je Rusija zaradi svoje agresivne politike največja grožnja varnosti Češke republike. Opozoril je, da je Rusija postala nepredvidljiva in agresivna ter preizkuša meje. Predsednik Petr Pavel je kritiziral programsko izjavo vlade, ker ne omenja ruske grožnje.

Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.

Tribunal v Versaillesu je preložil odločitev o izročitvi senegalskega novinarja in poslovneža Madiambala Diagneja Senegalu na 3. februar 2026, zahtevajoč dodatne informacije. Diagne, ki je v Franciji dobil zatočišče, trdi, da je žrtev političnega pregona zaradi domnevnih podkupnin v višini 21 milijard frankov CFA, povezanih s transakcijami s podjetjem Ellipse Projects. Sodišče je začasno blokiralo izročitev in zahtevalo dodatna pojasnila od senegalskih oblasti, saj so ocenili, da so posredovani dokumenti "zelo šibki".

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Nekdanji generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je pohvalil Južno Korejo za so-sponzorstvo resolucije ZN, ki obsoja kršitve človekovih pravic v Severni Koreji. Ban je to izjavil na mednarodni konferenci o človekovih pravicah v Severni Koreji v Seulu. Resolucijo je podprlo 61 držav, vključno z Južno Korejo pod liberalno vlado Leeja, ki si prizadeva za ponovno vzpostavitev dialoga s Severno Korejo.

Zunanji minister svetuje popotnikom, da se seznanijo z varnostnimi razmerami v državah, kamor načrtujejo potovanje. Izdal je seznam držav, za katere veljajo potovalna opozorila ali varnostni nasveti.

Finska gazeta Helsingin Sanomat poroča, da je Rusija s pomočjo mirovnega načrta ZDA za Ukrajino, ki vključuje prepoved vstopa Ukrajine v NATO, dosegla ponižanje zveze NATO v očeh sveta. Po mnenju gazete naj bi ZDA s tem dejanjem pomagale Rusiji.

Pakistan je zanikal obtožbe Afganistana o izvedbi zračnih napadov, v katerih je bilo ubitih deset civilistov blizu meje. Talibanska vlada v Afganistanu je napovedala ustrezen odgovor na te napade.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaradi varnostnih razlogov, ki so posledica terorističnega napada v Delhiju, preložil svoj obisk v Indiji, ki je bil načrtovan za december. Odložitev obiska bo imela diplomatske posledice.

Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanja v Venezuelo zaradi poslabšanja varnostnih razmer in nedavnega opozorila ameriške civilne agencije za letalstvo. V državi Južne Amerike so razmere napete, ameriške oborožene sile pa v Karibih zbirajo oborožene sile in uničujejo hitre čolne, ki naj bi prevažali droge.

Poljski obrambni minister je poudaril, da Varšava ne sme zmanjšati proračuna za obrambo, ne glede na situacijo v Ukrajini. Nadaljevanje oboroževanja je ključnega pomena za varnost Poljske.

Švedske oborožene sile razmišljajo o nakupu novih manevrirnih raket z dosegom do 2000 km, ki bi lahko zadele cilje globoko v Rusiji. Ta pobuda je del prizadevanj za izpolnjevanje obveznosti znotraj zveze NATO. Rakete naj bi omogočile napade na poveljniška mesta, senzorje in ključno infrastrukturo v primeru ruskega napada na NATO.

Po opozorilu ZDA o 'potencialno nevarnih situacijah' za lete nad Venezuelo, se je še več letalskih družb pridružilo prekinitvi letov v to državo.

Ukrajinsko mesto Odesa je bilo napadeno z droni, zaradi česar je v osrednjem delu mesta odjeknilo več močnih eksplozij. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale, naj se zatečejo v zaklonišča. Obstaja zaskrbljenost za številčno bolgarsko skupnost v regiji.

Trumpova administracija načrtuje pregled vseh beguncev, ki so bili sprejeti v ZDA med Bidenovim mandatom. Dokument o tem je pridružila agencija Associated Press.

Turška parlamentarna delegacija se je sestala z zaprtim voditeljem Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullahom Ocalanom, da bi razpravljali o razorožitvi in implementaciji dogovora s sirsko vlado ter Sirskimi demokratičnimi silami (SDF). Srečanje je del mirovne pobude za končanje desetletja trajajočega konflikta.

Velika Britanija je zavrnila zahtevo nigerijske vlade za premestitev nekdanjega namestnika predsednika senata Ikeja Ekweremaduja, ki prestaja zaporno kazen v Veliki Britaniji zaradi obsodbe v primeru trgovine z organi. Ekweremadu, njegova žena Beatrice in soobtoženi Obinna Obeta so bili leta 2023 obsojeni zaradi načrtovanja presaditve ledvice mlademu moškemu.

Kolumbijske imigracijske oblasti so 17 otrok vzele v zaščito po rešitvi iz ultraortodoksne judovske sekte Lev Tahor. Člane sekte obtožujejo spolne zlorabe in ugrabitve mladoletnikov v več državah. Direktorica kolumbijske nacionalne imigracijske službe Gloria Esperanza Arriero je dejala, da zaslišujejo devet članov sekte, ki so jih pridržali med hotelsko inšpekcijo. Verjetno jih bodo deportirali, saj v Kolumbiji za njimi ni pripornih nalogov.

Venezuelska vlada je zavrnila načrt ZDA, da bi razglasile narkokartel "Cartel de los Soles" za teroristično organizacijo, češ da je ta načrt "absurden". Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bo State Department uvrstil domnevni narkokartel na seznam "tujih terorističnih organizacij". Ameriške oblasti obtožujejo "Cartel de los Soles" sodelovanja s transnacionalno kriminalno organizacijo "Tren de Aragua" pri pošiljanju drog v ZDA. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa trdi, da je predsednik Venezuele Nicolás Maduro vodja "Cartel de los Soles".

Načelnik generalštaba ZDA, Dan Caine, je obiskal Portoriko in eno od vojnih ladij, ki jih Washington vzdržuje v Karibih kot del kampanje proti trgovini z drogami. Obisk poteka sredi poročil o verjetnem povečanju pritiska na Venezuelo. Caine bo med obiskom izrazil hvaležnost mornarjem za njihovo predanost in neomajno služenje.

Poljske oblasti so obtožile tretjega ukrajinskega državljana, da je bil vpleten v sabotažo na poljski železnici, ki naj bi jo podpirala Rusija. Osumljenec naj bi deloval po navodilih Rusije.

Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.

Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je zaradi prisotnosti dronov blizu romunske meje med napadi na Ukrajino angažiralo bojna letala. Najprej so nemška letala Eurofighter Typhoon poletela, da bi spremljala situacijo v zraku, potem ko so sistemi za sledenje odkrili drone. Deli uničenih ruskih dronov so že večkrat padli na romunsko ozemlje, ki z Ukrajino deli 650 kilometrov dolgo mejo.

Minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je na Generalni skupščini Interpola srečal z načelnikom Nacionalnega centralnega biroja Interpola Moskva, Valerijem Aleksandrovičem Kalačevim. Dačić je izjavil, da je sodelovanje med Srbijo in Rusijo dobro na vseh področjih, Rusija pa ostaja ključni partner Srbije na področju varnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil sožalje Vietnamu zaradi hudih poplav, ki so prizadele državo. V sporočilu je poudaril solidarnost Rusije z vietnamskim narodom v teh težkih trenutkih.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Vilensko okrožno sodišče je 18-letnega ukrajinskega državljana Danijila Bardadima obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora zaradi požiga trgovine IKEA. Bardadim je dejanje storil po navodilih ruskih specialnih služb, poroča Medijazon.

Češki predsednik Petr Pavel in poljski predsednik Karol Nawrocki sta se na srečanju v Pragi strinjala, da Rusija predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti. Pavel je tudi ocenil, da pogajanja o končanju vojne v Ukrajini kažejo na poenotenje pogledov.

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

V Ouagadouguju v Burkina Fasu so se zbrali strokovnjaki Konfederacije držav Sahela (AES) iz Burkina Fasa, Malija in Nigra, da bi pripravili podlago za prihajajoče srečanje ministrov za zunanje zadeve. Dvodnevno srečanje, ki poteka od 24. do 25. novembra 2025, obravnava tehnične, politične in diplomatske vidike delovanja konfederacije, s poudarkom na diplomaciji, obrambno-varnostnih vprašanjih in razvoju. Srečanje ministrov za zunanje zadeve je predvideno za 26. november.

Švedska ministra za pomoč, Benjamin Dousa (M), in za migracije, Johan Forssell (M), sta obiskala Sirijo. Namen obiska je med drugim srečanje s sirskim voditeljem Ahmedom al-Sharaajem in prizadevanje za povečanje števila migrantov, ki se vračajo iz Švedske v Sirijo. Ministra sta poudarila, da je prisotnost na kraju dogajanja ključna za dosego tega cilja.

Izraelska vojska je odpustila več generalov zaradi pomanjkljivosti pri pripravah na napad Hamasa 7. oktobra 2023. Odpustitve so posledica strokovnega poročila, ki izraelskim varnostnim organom očita sistematično odpoved pri obrambi pred napadom. Vojaški poveljnik generalom očita soodgovornost za to, da napada ni bilo mogoče preprečiti. V Gazi so po izraelskih napadih ponovno poročali o smrtnih žrtvah.

V Marakešu se je danes začelo 93. zasedanje generalne skupščine Mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol). Dogodka se udeležujejo visoki uradniki in vodje policij iz 196 držav članic.

Pakistanski in savdski vojaški voditelji so se dogovorili o okrepitvi dolgoročnega in strateškega vojaškega sodelovanja med državama. Na srečanju v Rawalpindiju sta načelnik generalštaba pakistanske vojske, general Syed Asim Munir, in načelnik generalštaba savdskih oboroženih sil, general Fayyadh Bin Hameed Al Rowaili, poudarila pomen krepitve sodelovanja na področjih obrambe, varnosti in boja proti terorizmu.

Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je udeležil sprejema Združenja ameriških državnih vladnih predstavništev (ASOA) v Tajpeju, kjer je poudaril vse tesnejše gospodarske odnose med Tajvanom in Združenimi državami, ki imajo v Tajvanu 26 predstavništev. Podkanclerka ameriškega inštituta na Tajvanu (AIT) Liang Kai-wen je izpostavila rekordne naložbe in poglobljeno trgovinsko sodelovanje med državama. Lin je dejal, da so tajvansko-ameriški odnosi šele na začetku.

Sudanski general Abdel-Fattah Burhan je zavrnil predlog o prekinitvi ognja, ki so ga predlagali posredniki pod vodstvom ZDA, in ga označil za 'najslabšega do sedaj'. To predstavlja udarec prizadevanjem za zaustavitev uničujoče vojne, ki že več kot 30 mesecev pesti to afriško državo.

57-letni tajvanski državljan Song je umrl v kitajskem mestu Xiamen. Njegov sin je zavrnil prevzem trupla, ker z očetom ni imel stikov že 23 let. Fundacija "Happy Paradise" je stopila v stik z oblastmi, da bi pomagala pri vrnitvi posmrtnih ostankov v Tajvan. Zhang Xue-ru je izpostavila potrebo po ureditvi mehanizma med Tajvanom in Kitajsko za urejanje tovrstnih situacij.

Finska je predlagala, da bi na svojem ozemlju gostila Natovo enoto za vodenje. Ta poteza bi okrepila vojaško prisotnost zveze Nato v severni Evropi in poglobila sodelovanje med Finsko in zavezništvom. Lokacija enote bi prispevala k stabilnosti in varnosti v regiji.

Hamas in Islamski džihad sta sporočila, da bosta vrnila posmrtne ostanke izraelskega talca. Poleg tega je bila zaprta humanitarna organizacija Gaza Humanitarian Foundation, ki jo podpirata ZDA in Izrael, zaradi nesoglasij med izraelsko vojsko in obrambnim ministrom.

Adonis Georgiadis je prejel knjigo Aleksisa Ciprasa »Itaka« in se mu zahvalil ter mu v odgovor poslal svojo knjigo z naslovom »Rim«. Georgiadis je na družbenih omrežjih objavil video, v katerem je komentiral Ciprasovo posvetilo in napovedal skorajšnjo predstavitev svoje knjige.

Letališče v Vilniusu je moralo zaradi preletavanja balonov že devetič od začetka oktobra prekiniti zračni promet. Dogodek je povzročil motnje pri pristajanju letal.

Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana bo v ponedeljek obiskal Pakistan.

Na Poljskem so izpustili štiri ukrajinske državljane, ki so bili pred tem aretirani zaradi suma vpletenosti v sabotažo na železnici. Osumljence so prijeli pripadniki agencije za notranjo varnost in policije, poroča poljski internetni portal onet.pl.

Rusija je v noči iz nedelje na ponedeljek ponovno izvedla napade z droni v bližini romunske meje, zaradi česar je Romunija dvignila letala Eurofighter in F-16 za nadzor zračnega prostora. Čeprav so poročali o eksplozijah na ukrajinskem ozemlju, romunske oblasti potrjujejo, da noben dron ni vstopil v romunski zračni prostor. Prebivalstvo v severnem delu okrožja Tulcea je prejelo dve preventivni sporočili RO-Alert.

Politikom in njihovemu osebju v avstralski Parlamentarni hiši je bilo naročeno, naj zaklenejo svoje telefone in zaprejo žaluzije med obiskom tretjega najvišjega kitajskega uradnika. Opozorilo je bilo izdano zaradi varnostnih razlogov.

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

Iran se sooča z izjemno sušo, ki bi lahko privedla do evakuacije večmilijonskega Teherana, če do konca novembra ne bo deževalo. Predsednik Masud Pezeškijan je opozoril na možnost katastrofe, ki bi prizadela okoli 18 milijonov ljudi. Naravne razmere, ki jih sankcije in zračni napadi niso uspeli povzročiti, po pisanju Forbesa sedaj grozijo Iranu.

Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck, Denis Pušilin, je izjavil, da bo o usodi Ukrajine odločeno zunaj njenih meja. Izjava sledi korupcijskemu škandalu, ki po Pušilinovem mnenju predstavlja konec ukrajinske državnosti.

Jadrnica, ki je maja trčila v brooklynski most v New Yorku, se je v nedeljo vrnila v Mehiko. Ob tej priložnosti so šest mesecev po nesreči, v kateri sta umrla dva člana posadke, pripravili uradno slovesnost. Najvišji deli treh jamborov šolske ladje Cuauhtémoc so se ob trku z mostom zlomili.

Truplo Marie Florinde Ríos Pérez, 32-letne Guatemalke, ki je bila ustreljena v Indiani v Združenih državah Amerike, je bilo vrnjeno v njeno rodno državo. Mati štirih otrok je bila ustreljena na verandi hiše, ki jo je pomotoma šla čistit.

V ruskem napadu z droni na Harkov, drugo največje mesto v Ukrajini, so v nedeljo umrli najmanj štirje ljudje. Po besedah župana Igorja Terehova je šlo za »obsežen« napad. V širši regiji je bilo po podatkih guvernerja ranjenih dvanajst ljudi, med njimi dva otroka, stara 11 in 12 let.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Trumpova administracija je uradno označila kartel Los Soles za teroristično organizacijo, čeprav je o tem kartelu malo znanega. Vlada Venezuele je to potezo označila za 'smešno prevaro'. Razporejanje mornarice in vojaške vaje ZDA v Karibih spominjajo na invazijo ZDA na Panamo leta 1989.

Mehiška mornariška šolska ladja Cuauhtemoc se je vrnila v domovino, šest mesecev po tem, ko je trčila v Brooklynski most v New Yorku. V nesreči sta umrla dva člana posadke, okoli 20 pa je bilo ranjenih. Ladja, ki se uporablja za poučevanje kadetov o tradicionalnih navigacijskih tehnikah, je bila na 'nesrečni' turneji, na kateri je obiskala 22 pristanišč v 15 državah.

Poleg Turkish Airlines so tudi druge ameriške in mednarodne letalske družbe odpovedale lete v Venezuelo. Razlog je opozorilo ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA), ki opozarja na povečano vojaško aktivnost in s tem povezano tveganje v venezuelskem zračnem prostoru. Opozorilo FAA velja 90 dni.

Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Siniše Karana na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. SDS se je odzvala in sporočila, da ne priznava Karanove zmage, ker rezultati volitev kažejo drugačno sliko.

Perujski predsednik Jerí razmišlja o možnosti vstopa na mehiško veleposlaništvo, da bi aretirali nekdanjo ministrico Betssy Chávez, ki se že skoraj tri tedne nahaja tam in čaka na dovoljenje za izhod iz države. Chávez je v Mehiki prejela politični azil.

V Republiki Moldaviji so po odkritju tovornjaka, polnega orožja, na mejnem prehodu Leușeni-Albița aretirali tri osebe. Vodje ministrstva za notranje zadeve, carinske službe in službe za informiranje in varnost so bili zaradi primera poklicani na zaslišanje v parlament v Kišinjevu.

Letališče v Vilni, Litva, je bilo v nedeljo zvečer ponovno začasno zaprto zaradi nevarnosti za civilno letalstvo, po tem ko so v zračnem prostoru opazili sumljive meteorološke balone, ki naj bi prihajali iz Belorusije. To je že drugi takšen incident v nekaj dneh.

Magnus Brunner, evropski komisar za notranje zadeve in migracije, je dejal, da se varnostni uradniki z vsega sveta v Ottawi pogovarjajo o boljših načinih za boj proti organiziranemu kriminalu. Brunner je dodal, da se lahko Evropa od Kanade veliko nauči o tem, kako se spopasti z organiziranimi kriminalnimi skupinami.

Portugalski premier Luís Montenegro je izjavil, da so pretoki med Angolo in Portugalsko dobro urejeni in zagotavljajo varnost državljanom obeh držav. Poudaril je, da v Angoli stalno deluje 250 portugalskih podjetij. Poleg tega je Portugalska z Angolo podpisala 23 instrumentov sodelovanja in od julija 2024 povečala kreditiranje za 62 odstotkov. Montenegro se je odzval tudi na pritožbe angolskih aktivistov, ki naj bi jim družba TAP preprečila potovanje v Zelenortske otoke, in dejal, da je angolska skupnost v Portugalski dobro integrirana.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obtožil kijevske oblasti, da jim je zaradi bogastva malo mar za usodo države, navadnih ljudi in vojakov. Izjavo je podal v komentarju na korupcijski škandal v Ukrajini.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovno potrdil pripravljenost Rusije na mirovna pogajanja z Ukrajino in reševanje problemov po mirni poti. Izjava je bila podana v petek, 21. novembra.

V ukrajinskem političnem prostoru se pojavljajo govorice o morebitni vrnitvi nekdanjega glavnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine, sedanjega veleposlanika v Veliki Britaniji, Valerija Zalužnega. Po navedbah poslanke Verhovne rade, Ane Skorohod, bi lahko bila njegova vrnitev povezana z oblikovanjem začasne vlade.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Zaradi korupcijskega škandala in izjav ukrajinskih nacionalistov se povečujejo grožnje oblasti v Kijevu, poroča The Spectator. Situacija bi lahko vodila do vojaškega udara.

Pojavili so se poročila o tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo, ki naj bi vključevali načrt za končanje vojne v Ukrajini. Načrt naj bi vključeval ozemeljske koncesije Ukrajine v Donecku in Lugansku ter zmanjšanje ukrajinske vojske. Ukrajina naj bi bila pod pritiskom Washingtona in Moskve, da sprejme ta dogovor.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Novi mirovni predlog pod vodstvom ZDA, ki predvideva amnestijo, je med prebivalci Buče, ki so preživeli rusko okupacijo, povzročil novo stisko in razočaranje. Mesto Buča, zaznamovano z množičnimi grobišči in cerkvami, poškodovanimi od izstrelkov, ponovno doživlja travmo.

General-polkovnik ruske vojske Apti Alaudinov je izjavil, da bodo Združene države Amerike po korupcijskem škandalu v Ukrajini poskušale odstraniti Volodimirja Zelenskega s položaja in na njegovo mesto postaviti bivšega glavnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnega, ki trenutno biva v Londonu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.

Ameriški državni sekretar Marko Rubio je izjavil, da je predsednik ZDA Donald Trump "zelo zadovoljen" z napredkom pogovorov o mirovnem načrtu za Ukrajino, ki potekajo v Ženevi. Hkrati se pojavljajo informacije, da naj bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prihodnji teden obiskal Washington, kjer naj bi se sestal s Trumpom in razpravljal o načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini.

Načelnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije, Valerij Gerasimov, je izjavil, da ruske sile nadzorujejo več kot 75% ozemlja Krasnoarmejska (Pokrovska) v DNR. Prav tako je dejal, da ukrajinske sile ne prenehajo s poskusi deblokade svojih enot v aglomeraciji Krasnoarmejsk-Dimitrov.

Ukrajina se je znašla v občutljivem diplomatskem položaju zaradi ameriškega predloga za končanje vojne, saj mora pomiriti svojega najpomembnejšega zaveznika, Združene države Amerike, hkrati pa ne sme popustiti Rusiji. Medtem pa se Nemčija pripravlja na možnost spopada z Rusijo skupaj z Ukrajino, čeprav bi bil morebiten spopad med Natom in Rusijo drugačen od trenutnega konflikta v Ukrajini.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov, je napovedal, da bo po koncu ruske specialne vojaške operacije v Ukrajini sledil sodni postopek proti neonacistom.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Novi ruski napadi z droni na cilje v Ukrajini blizu romunske meje so povzročili, da je Romunija izdala sporočilo Ro-Alert v okrožju Tulcea in dvignila letala F-16 za spremljanje situacije. Po navedbah Ministrstva za obrambo ni prišlo do vdorov v nacionalni zračni prostor.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Nekdanjega vodjo stranke Reform UK v Walesu, Nathana Gilla, so obsodili na več kot deset let zapora zaradi prejemanja podkupnin v zameno za promocijo ruskih interesov. Sodnik je izjavil, da je Gill zlorabil svoj položaj avtoritete in zaupanja.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem bosta razpravljala o možnostih za mir v Ukrajini in o ponovni vzpostavitvi sporazuma o izvozu žita. Erdogan načrtuje, da bo o izidih pogovora obvestil tudi druge kolege, vključno s Trumpom.

Po poročanju Reutersa evropski mirovni protipredlog za Ukrajino vključuje varnostna jamstva ZDA, ki so podobna tistim iz 5. člena pogodbe NATO. Ta določa, da se napad na eno članico šteje za napad na vse. Predlog naj bi tudi zagotavljal, da NATO v mirnem obdobju ne bo imel vojske v Ukrajini.